Sam lahko rečem, da vse bolj in bolj živim Življenje. In zato dobro vem in jasno vidim, kaj pomeni ne-živeti Življenje (in zato trpeti). To ne pomeni, da je moje življenje polno ugodja in izpolnjenih želja. Za to niti ne skrbim, kajti to bi bila le lažna, začasna »nebesa«, iz katerih se hitro pade na trda tla. Živeti Življenje pomeni nekaj povsem drugega, pomeni resnično ŽIVETI.To pa je možno tako v revščini ali bogastvu (težje, a do neke mere), kot tudi v vojni ali v miru, v prijetnem domu ali v ujetništvu. Resnično ŽIVETI pomeni nekaj, ker z besedami ni lahko opisati, kajti besede in Življenje niso neposredno povezani, ker so besede le poskusi opisovanja Življenja; kot sta recept za domačo juho in fotografija le opis juhe in nič drugega. Sicer bi lahko rekli, da sta recept na papirju in fotografija tudi nekakšna juha, a to je le »virtualna« juha, od katere se ne da nasititi.

In takšna nenasitena, nekako »plastična«, »virtualna« življenja, ki niso Življenje, živimo bolj kot ne vsi. Spimo, v nekakšni komi, nezavesti, pol-snu, skoraj vse življenje. Le občasno se zbujamo, za nekaj trenutkov, potem pa spet padamo v svoj sanjski svet, ki temelji na življenju v preteklosti ali prihodnosti. In zato trpimo. Če človek, ki se je iz tega »taborišča smrti« rešil, opazuje življenje ljudi okoli sebe, lahko uvidi, da je večina ljudi resnično prisotnih v Življenju samo takrat, ko se jim dogaja kaj zares intenzivnega in nenavadnega. Na primer nesreča, bolečina, možnost smrti, ekstremni šport, divji ples na veselici, plezanje težke smeri v gorski steni, borba za življenje v naravi ali z drugim človekom, in, včasih, v trenutkih ljubezni. Vse drugo pa je megleno, iluzorno življenje, ko stvari okoli sebe ocenjujemo le iz vstavljene diskete in spomina, z vseprisotno resničnostjo pa nimamo neposrednega stika. Od tod izvira glavno trpljenje človeštva.

Lepota in realnost življenja

Naj skrajšam. Resnično živeti pomeni imeti ČISTI UM in ČISTO SRCE. Pomeni imeti čisto dušo, otroškost. Pomeni živeti V TEM TRENUTKU. Pomeni jasno videti, jasno slišati, jasno misliti in jasno delovati. Torej, ključ je biti v tem trenutku. V tem trenutku namreč ni ega, zato tudi ni trpljenja. Je le Življenje, kakršnokoli pač že je. Je veselje, so bolečine, a ni trpljenja, kajti vse neposredno, takoj, sprejemamo takšno kot je, in zato ne trpimo, ampak ŽIVIMO.

In ko smo popolnoma prisotni ter otroško navdahnjeni, v nas vskoči Luč, energija Zemlje in Neba, ki nas ponovno uglasi in poveže z Življenjem. Naučiti se moramo vsakodnevnega nekajkratnega uglaševanja. To je eden glavnih ciljev EIKIRYU vadbe.

na vrh (back on top)