Sepp Holzer je izjemna osebnost, dobrotnik človeštva in Zemlje. Zadnjih 10 let je (poleg uspešnega gorskega kmeta) postal predvsem svetovalec, ki na povabilo potuje po vsem svetu in se poglablja ter rešuje bistvene težave harmonije sodobnega človeka z Naravo, oziroma s pomanjkanjem hrane in vode. Tam, kjer ga poslušajo in sodelujejo z njim, se dogajajo čudeži. Na njegovi gorski kmetiji ga letno obiskuje tisoče ljudi; tja prihajajo celo z avtobusi, nekateri pa pri njem ostajajo dlje časa in se učijo. Mnogi spremenijo svoja življenja že po enem srečanju z njim. O njem in njegovem delu so razne svetovne ekipe posnele kupico dokumentarnih filmov.

Priporočam branje slovenskega prevoda knjige o njem, z naslovom Uporni kmet (založba Amalietti). Velik del knjige sicer opisuje njegov razvoj in pa brezkončne in krute šikane avstrijske birokracije in soljudi, ki bi jih lahko primerjali s tistimi v našem bivšem sistemu. Pa vendar je iz vseh teh krivic izšel kot veliki zmagovalec in sedaj je v ponos svoji deželi. Vredno je vse to prebrati, da se naučimo boriti za tisto, kar mora biti sveto, ker je Naravno in v dobro ljudi in Sveta. Obenem pa skozi knjigo dobivamo tudi obilico praktičnih znanj, ki jih lahko nemudoma preskusimo na svoji zemlji, četudi so to le betonska korita na balkonu stolpnice.

Večina stvari, ki jih počne, je v popolnem nasprotju z znanostjo agrikulture, geologije, hidrologije, gozdarstva, gojenja živali v naravnih pogojih ... In ker je v nasprotju, je izjemo uspešno. Zakaj? Sepp Holtzer se je prebil do velikih znanj, ki jih Narava ponuja Človeku, in temeljijo na resničnih zakonih Narave, ne pa polovičnem znanju in znanstvenih domnevah, katerih zmote potem rešuje "kemoterapija". Samo želeti si je, da bi ta in podobna znanja prodrla nazaj v pore človeštva, jaz osebno pa želim tak rezultat tudi v naravnejših pristopih v čebelarstvu,kajti zdaj se težave rešujejo s kemijo, čebela je vse šibkejša in vse manj jo je, kmet pa brez čebele nima kaj delati na svojih posevkih, človeštvo brez kmeta pa ni več človeštvo. Torej tudi brez čebele ne, kajti za vsak tretji grižljaj, ki ste ga danes pojedli, je zaslužna samo ONA.

Spodnje Odprto pismo govori o naravnejšem življenju in vzgoji otrok, kot to vidi Sepp Holtzer. In ker je svoje že dokazal, je nujno, da ga pozorno poslušamo, brez velikih dvomov. So bili ljudje in še so, ki so v sebi nosili "velika teoretična znanja" in dvome, skepso, ob srečanju s tem izrednim in močnim človekom in ob sprehodu po njegovem raju, pa so izgubili sto dvomov in sto nesmiselnih vprašanj, odšli domov in spremenili življenje.

Sepp Holzer je ena najvidnejših osebnosti na področju alternativnega kmetijstva in permakulture. Z ženo živita na najhladnejšem področju Avstrije na višini 1300 m. Na 50 ha na višini od 1100 m do 1500 m, kjer je povprečna letna temperatura 4,5 stopinj Celzija in kjer na m2 letno pade do 800 mm padavin, na zemlji, ki je veljala za neproduktivno, manjvredno, je z opazovanjem narave in upoštevanjem njenih zakonitosti in krogotokov, uspel vzgojiti najrazličnejše vrste sadja, tudi eksotičnega, zelenjave, okrasnih rastlin in žit, ki jih poseje kar v gozdu in kjer odlično uspevajo. Več o njem:

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,133/task,videodirectlink/id,776/

ODPRTO PISMO odgovornim v
politiki, gospodarstvu in znanosti

SEPP HOLZER

Moje predstave o odgovornem, naravnem življenju

Problemi sedanjosti in moji predlogi za njihovo rešitev

Prideš na svet, ponavadi v sterilni bolnici, kjer ti takoj porežejo tvoje naravne korenine. Cepijo te in krmijo z nenaravno kemično hrano. Naravno rojstvo v okviru družine in naravno odraščanje, bi bil pravi začetek za bodoče življenje mladega človeka. Vsak zemljan ima že po rojstvu pravico za koščkom zemlje. Zemljiška reforma, ki bi to upoštevala, bi se morala že zdavnaj zgoditi.

Z odraščanjem daleč od Narave in njenih bitij, izgubimo odnos do našega okolja. Le odraščanje v simbiozi z rastlinami, živalmi in ljudmi pa je tisto, kar omogoča izkušnjo pomembne pripadnosti in jasni nalogo ter sposobnost delovati kot skrben posameznik, ki obvlada USMERJANJE, za razliko od bojevanja (z Naravo). Z opazovanjem drugih živih bitij boš ugotovil, da je Narava popolna in da je Stvarstvo mislilo na vse; da je vse v medsebojni povezavi in da tu ni ničesar, kar bi bilo potrebno izboljšati. Tvoja naloga je, da to ohranjaš.

Ni neumnih in ni pametnih. Vsak lahko dobro živi, če mu ne vzamemo možnosti za to. »Neumne« in »pametne« delamo mi ljudje sami, da bi slabotnejše lahko izkoriščali. V mojih projektih sem imel z vsemi ljudmi (odrasli, otroci, sirote, otroci ceste in otroci, ki živijo na smetiščih) po vsem svetu samo najboljše izkušnje. Narobe je odrekati komu sposobnost, prav je dati jim priložnost, da lahko svoje sposobnosti udejanjajo. Doživeti uspeh, veselje, priznanje, je največje plačilo, najboljša terapija in ima tudi ekonomski smisel. Praktičen primer za to bi bil moj projekt BERTA - pomoč za življenje, v kraju Bad Aussee na Avstrijskem Štajerskem. To je prva Holzerjeva permakultura za invalide v invalidskih vozičkih v Evropi.

Medgeneracijski problem – velika napaka naše družbe

Naši starši in stari starši se v domovih za ostarele na smrt dolgočasijo. Otroci in vnuki se poneumljajo pred računalniškimi in video igricami in predvsem pred televizijo. Smisel Stvarstva je, da stari ljudje svoje izkušnje in modrosti posredujejo svojim otrokom in vnukom. Otroci imajo pravico do tega in se na življenje tako lahko mnogo bolje pripravijo. Ozavestiti si moramo, da delamo na tem področju tragično napako. Hiše za sobivanje generacij in projekti bivanjskih skupnosti naj omogočijo, da to luknjo v naši družbi zapolnimo.

Šolanje – specializacija – napredek – poneumljanje

Pouk v šolah naj bi bil oblikovan tako, da pripada 50% praksi in 50% teoriji. K vsakemu otroškemu vrtcu sodi vrt, k vsaki šoli sodi kmetija in k vsaki univerzi veliko posestvo. To bi bili naravni prostori za raziskovanje, praktične izkušnje in trening-centri za prihodnost otrok in s tem prihodnost družbe.

Današni moderni, tako imenovani napredni način šolanja, odteguje mlade ljudi od Narave in jih izkoreninja. Če človek povezanosti, medsebojnega učinkovanja in simbioze v krogotokih Narave ni sam opazoval, jih tudi ne zmore prepoznati in razumeti in se v krogotok nezmotljivosti Stvarstva ne more več vključiti.

Kaj je posledica? Namesto da bi razumel, kako krogotoki v Naravi funkcionirajo, misliš, da bi jih lahko izboljšal in se začneš – namesto da bi jih razumel – proti njim boriti. Tvoja naloga pa naj bi bila, da posegaš v Naravo samo tako, da usmerjaš. Kar je potrebno, je zdrava kmečka pamet in kreativnost.

Naši otroci in vnuki se v šolah in na univerzah poneumljajo, v resnici pogosto celo zdrsnejo v propad. Ne morda zato, ker bi bili učitelji ali profesorji preneumni, ne. To se dogaja zato, ker morajo poučevati po učnem načrtu, ki ga niti sami pogosto ne sprejemajo, in ker dovolijo, da jih politika in lobisti uporabljajo. A kjer je volja, tam je tudi pot! Toda, če je profesor odvisen od politične stranke ali je pod vplivom lobistov, ne bo ničesar spreminjal. Naduta znanost se je oddaljila tako daleč od prakse, da njenih teorij široke množice niti ne razumejo niti ne sprejemajo več. V krogotoku te verige manjka že več členov.

Znanost in politika sta do danes zatajili, in na grozljiva uničenja okolja (klimatske spremembe) nista ustrezno odreagirali. Vpliv denarja in korupcija očitno preprečujeta potrebne reakcije in mere. Katastrofe bodo dosegle razsežnosti, ki bodo nadalje pripeljale do kolapsa tega bolnega sistema.

Onesnaženje zraka, zastrupljanje vode in zemlje z uporabo kemije in umetnih gnojil v monokulturnem poljedelstvu jemlje človeku zdrave temelje življenja.

Hrana je naše zdravilo. Kmet naj bi proizvajal živila in ne manjvredno hrano, zastrupljeno s kemijo, zaradi monokulture obremenjujočo, manjvredno hrano, ki polni samo želodce. Kmet naj bi kot učitelj posredoval soljudem spoštljiv odnos do drugih živih bitij, do rastlin, do živali in matere Zemlje.

Realnost izgleda žal čisto drugače. S smernicami EU, obvezami, da bi lahko dobil subvencije, so naredili iz kmeta odvisnika. Kmet je degradiran v prejemnika subvencij. Premije naj bi izravnale omejitve in oškodovanost. Te spodbude ali tako imenovana izravnalna plačila pa so samo delna odškodnina zavožene kmetijske politike, zgrešenih nacionalnih zakonov in zakonov EU. Deviza EU je rasti ali propasti. Specializacija, modernizacija in masovna reja živali, ki se jih obravnava samo še kot blago. Odnos do drugih živih bitij Narave se izgublja. Posledica je mučenje živali . Druge posledice so pohabljanje živali z rezanjem rogov in kljunov, peruti in repov, mučenje z udarci elektrike, prevelikimi značkami v ušesih itd. Tako mučena kreatura ne more biti vir zdravih živil. Če se žival ne počuti dobro, je obremenjeno tudi vse, kar nam ona daje.

Kmet je duša naroda; če umre kmet, umre dežela!

Zaradi predpisanega načina obdelovanja zemlje nepovratno izgubljamo stare kulturne vrednote in znanja. Stare in skozi stoletja preizkušene načine žlahtnjenja in predelave smernice EU celo onemogočajo ali prepovedujejo. Delo in visoke subvencije se daje centralnim gigantskim obratom za predelovanje, kot so klavnice, pekarne, mlekarne in sirarne. Da svoje kapacitete izkoristijo, so kmetu za vse njegove lastne proizvode odvzeli ali otežili možnosti lastne predelave in žlahtnjenja.

Pri peščici bio kmetov, ki so še ostali, so spodbude EU (nadomestilo škod) zmanjšali in povečali šikane in zahteve. Vse ostalo – to vedo – se "uredi" samo po sebi: kmet postane suženj na svoji lastni kmetiji, običajno visoko zadolžen zaradi previsoke stopnje mehaniziranja in specializacije. Utrujen in brez veljave - administrativne obveze in šikane našega prenapihnjenega upravnega aparata ga spravljajo v obup. Tako životari svoje življenje v popolni odvisnosti. Kdo se še čudi, če otroci trpljenja svojih staršev nočejo nadaljevati?

Rešitev vseh problemov

Da bi se proti temu, od stvarnosti odtujenemu napihnjenemu upravnemu aparatu zoperstavili, je na mestu pogum in ne voljno sprejemanje samomora!

Vživi se v bitje, ki ti stoji nasproti, v rastline, žival; da, tudi v človeka, in vprašaj se, ali bi se na njegovem mestu dobro počutil. Če se počuti dobro deževnik, so tla zdrava. Potem se tudi rastlina in žival počutita dobro, če lahko živita v pravem biotopu in v svobodi. Velik uspeh in veliko prednost imaš, če vse pravilno usmerjaš. Tla je treba uporabljati in ne izkoriščati. Pestrost (in ne monotonija monokulture) ohranja zdravje sistema.

Naloga, ki si ga od Stvarstva dobil je, da stvari vodiš, in ne da se proti Naravi boriš. Narava je popolna, ničesar ni, kar bi bilo pri Naravi potrebno popravljati. Če to kljub temu poskušaš, je to samoprevara. Narava je popolna. Napake delamo samo mi, ljudje.

Bil si ustrahovan – osvobodi se strahu! Strah je v življenju najslabši spremljevalec. S spoštljivim delom s Stvarstvom in njegovimi živimi bitji, boš sam največ pridobil in odkril,

DA JE BITI KMET NAJLEPŠI POKLIC!

na vrh (back on top)