FOTOZGODBE NARAVNEGA ČEBELARJENJA |
Ne prezrite: http://novacebela.mojforum.si/
20.6.2011: Warre panj
___________________________________________________________________ Prihajajo roji
Posnetka prihodov rojev v lovilne panje: http://www.youtube.com/watch?v=PQLt_C-hmbU&feature=player_profilepage in http://www.youtube.com/watch?v=h6Cr215m6JY&feature=player_profilepage
3.8.2010: VELIKO-VELIKO duplo Prvega avgusta proti večeru, me je poklical profesionalni čebelar in povedal, da ob gozdni cesti daleč v gozdu ležijo trije veliki panji, ter da so notri čebele. Rekel je, da so tisto bukev privlekli do ceste gozdarji, potem pa to deblo pustili tam, ker je bilo votlo in naseljeno. Potem je očitno prišel nek čebelar in želel pobrati čebele: razžagal je deblo, v luknje poskušal zatlačiti nekakšne vreče, a očitno so se čebele uspele ubraniti. In zdaj so tam, obsojene na propad. Takoj sem stopil v akcijo, čeprav je že padal večer; v avto sem nanosil vse, kar mi je nekaj narekovalo v glavi, poklical čebelarskega kolega, tudi on je bil za akcijo, in odhitela sva v gozdove. In res so ob cesti brenčale uboge čebele. Prvi prizor je bil tale:
Takole je stvar zgledala z druge strani:
Ko sva oba naseljena dupla zaprla z mrežico in umetno spužvo, sva ju naložila v avto, in pri tem spoznala, da ima spodnji del kakšnih 60 kg, zgornji pa okoli 80 kg; bukva debeline 35 do 39 cm je bila namreč še povsem sveža (in polna medu): Kar precej dela sva imela, da sva to dvojno duplo prenesla v hrib do mojega čebelnjaka in še več, da sva ju postavila pokonci, pravilno sestavila, pred tem pa seveda še odstranila vmesni mrežici. Že v trdi temi sem zvrtal dve vhodni luknji za žrelo in panj zgoraj pokril z zloženim časopisom in desko. Naslednje jutro so bile čebele že na žrelu:
Stvar pa je izgledala takole (le da še ni bilo pokrova):
Potem sem se lotil zapiranja poklin v deblu, kajti odločil sem se narediti nova žrela, iz vzroka, da lažje po potrebi zapiram "panj". Mrežici in um. peni, ki sva ju uporabila že v gozdu, je sedaj sledila najprej glina s slamo:
Na koncu pa kos pločevine:
Vrh sem pustil zaprt z mrežico in naredil pokrov z um. peno, tako da se temperatura gnezda ohranja, odvečna vlaga pa odvaja:
Naredil sem jim še eno dodatno luknjo, kot tudi dve drobni luknjici na zgornjem in spodnjem delu zdaj že Velikega dupla. Drugo jutro je nekaj zacvetelo in čebele so že obilno prinašale cvetni prah: In prvič sem opazil čebele na tistih velikih rastlinah, ki bi bile, če ne bi šel vmes po čebele, že pokošene: Tudi na napajlniku so bile že nove obiskovalke:
Tako: to je zgodba o Velikem-velikem duplu. Veliko-veliko je zato, ker je sestavljeno iz dveh velikih dupel. In je res veliko. Sedaj pa, kot je rekel stari mojster čebelar, bomo videli, kaj se bo dogajalo. In se zagotovo nekaj novega naučili. Veliko-veliko duplo zdaj zgleda takole:
In še malo meritev:
Kdor se resnično odloči za Naravno čebelarjenje, za Novo/staro pot, je nenehno preizkušan; vsake toliko časa prihajajo določeni dogodki, na katere mora hitro in srčno odgovoriti, da sebi in Duhu dokaže, da je resno pripravljen sodelovati z Naravo. Pri tem seveda pogosto presliši tihe napotke, ki jih šepeta Skrivnost in takoj zatem doživi težavne udarce, ki jih nikoli več ne pozabi. Na tak način se uči od Narave, od Duha in tudi od drugih čebelarjev, ki imajo Stik. Ta šola ni ne-naporna, je težavna otopelemu umu in občutkom, a je tudi sladka srcu. Naravno čebelarstvo zahteva preobrazbo čebelarjeve osebnosti, kajti drugače ne moremo pozabiti tistih hudih zablod sodobnega čebelarstva, ki so Čebelo pripeljale v sedanje stanje - zablod, ki so nam nehote vtisnjene v podzavest, a niso skladne za Materjo Naravo. Videl bom, kaj mi bodo te divje čebele povedale. In potem povedal naprej - tistim, ki jim v žilah še utripa Življenje, neodvisno od kemije.
25.7.2010: KOLAŽ PODOB NARAVNEGA ČEBELARJENJA
Lepa gradnja
Po izrojenju so zapustile dva matičnika.
Kadilnik, narejen v nekaj urah.
Točenje:
Pridelek od nekaj letošnjih rojev v TBH panjih; polovica zadnje paše.
Letošnji junij ni dal javorja/lipe, ampak močan in zelo aromatičen med kostanja/lipe.
Čebelarjenje s TBH panji - veliki sati (moje sedanje mnenje); primerno za področja z močnejšimi pašami, a istočasno precej težko obvladljiva stvar, kadar roji še niso zgradlili plodišč do konca (potreben nadzor na cca 10 dni), poteka pa že močna kostanjeva paša; v tem primeru je gradnjo praktično nemogoče kontrolirati, posebej pri močnejših družinah! Takšne družine prinašajo veliko medičine, gradijo kjer le zmorejo, med kostanjem pa se branijo pregleda da je joj!! Nisem še čisto zadovoljen s sistemom dela, še vedno se mi zdi, da je preveč vtikanja v panj, zato razmišljam o poskusih še z drugimi načini naravnega čebelarjenja. Koše smatram kot idealne za pridobivanje zdravih rojev in matic, jemanje medu iz njih (po izbobnanju čebel), pa je precejšnja muka za čebelarja in čebele. TBH panji so prava romantika, če paše niso močne in če družine niso velike - takrat je delo z njimi poezija, pridelka pa je seveda primerno manj. Če pa je paša močna in družina močna, je tudi medu zelo veliko, a delo s takim panjem je vse kaj drugega kot poezija. Treba si je vzeti čas. Je pa res, da se čebele definitivno počutijo bolje v TBH panjih in koših, kot se v AŽ panjih - njihovo odzivanje, kot tudi gradnja in zdravje so v AŽ panjih precej delikatnejši. In ker je cilj Naravnega čebelarjenja (Nove/stare poti) imeti zdrave čebele brez uporabe kemije, je pristop z naravnim satjem brez okvirjev seveda neprimerno ugodnejši za njih. Zakaj je to tako, smo že veliiiiko pisali in si lahko preberete na tej in sosednji strani. Gremo naprej; tudi ljudje vse bolj cenijo med iz panjev, ki niso bili nikoli tretirani s kislinami in kemijo! Takšen način je zmernejši tako za čebele kot za čebelarja, pridelek medu in voska pa je vrhunski, čeprav ga je manj. Že samo uporaba kislin pa takšno pridelavo postavlja pod velik vprašaj, še posebej, ker že enkratna uporaba kislin izklaplja obrambni sistem čebel vsaj za polovico. Razumeti je treba, da se isto dogaja pri kemoterapiji človeka: ko je enkrat uporabljena, je imunski sistem prisiljen v popolno pasivnost, zato takšno zdravljenje ne prinaša dobrih rezultatov na dolge roke. Naš cilj mora biti, da sami, kot tudi naše čebele, živimo zdravo brez uporabe kemije. A to je dandanes že težko doseči, ker je človek že vzgajan tako, da sprejema svojo pasivnost kot nekaj normalnega, ne vedoč, da to pasivnost spodbujajo kemični in farmacevtski koncerni. Od ene spodobne osebe z rakom ima farmacija menda okoli 400.000 dolarjav prometa, enako pa ima mastne zaslužke tudi od bolnih čebeljih družin. Zato se moramo zavedati; ni magične rešitve, ni "magičnega naboja" pri zdravju tako ljudi kot živali - ni praška ali tablete ali injekcije ali noža, ki bi lahko zamenjali pravilni način življenja. Kot mora bolnik z rakom spremeniti marsikaj, da zares ozdravi (štiri stvari), mora tudi naravni čebelar poskrbeti, da čebele same postanejo spet normalne, kar pa jim sodobno čebelarstvo popolnoma onemogoča, zaradi prevelikega pohlepa po čim večjem dobičku. Čebele niso na svetu zato, da bi si z njihovo pomočjo gradili hiše oziroma debelo služili, ampak zato, da Svetu in človeku pomagajo k zdravju. Čebele so namreč naše sestre in čas je, da to spet spoznamo. Tu tiči edina rešitev za današnje čebele in človeka. Pravi korak k temu pa je Naravno čebelarjenje. Naravno satje je ključ do zdravih čebel, a naravno satje še ni Naravno čebelarjenje. Žal tega ne vedo tudi mnogi od tistih, ki jim je naravni ali nekakšen "eko" pristop blizu. Okuženost z industrijskim načinom sodobnega sveta je namreč še prevelika oziroma zelo težko ozdravljiva?? Take tee and see.
Ključne besede: čebele, Naravno čebelarjenje, Nova pot, letvičar, TBH panj, top bar hive, koši, skeps, bee hive, duplo, natural comb ...
COPYRIGHT on text: J.M. |
